Dedovanje nepremičnine v Sloveniji – kaj morajo vedeti dediči iz tujine

Če živite v Avstriji, Nemčiji ali drugi državi in ste podedovali nepremičnino v Sloveniji, je treba poleg samega dedovanja pogosto urediti še vrsto praktičnih in pravnih vprašanj. Med najpomembnejšimi so ugotovitev pristojnosti in prava, ki se uporablja za dedovanje, pridobitev ustreznih dokazil o dedovanju ter vpis lastninske pravice v slovensko zemljiško knjigo.

Pri čezmejnem dedovanju se zato pogosto pojavljajo vprašanja, ali je treba zapuščinski postopek voditi tudi v Sloveniji, ali je mogoče uporabiti Evropsko potrdilo o dedovanju, kako se dedič vpiše v zemljiško knjigo in ali mora zaradi postopka osebno priti v Slovenijo.

V nadaljevanju pojasnjujemo najpomembnejše korake.

Katero pravo se uporablja pri dedovanju?

Pri čezmejnem dedovanju ni odločilno samo to, v kateri državi se nahaja nepremičnina. Pri določitvi prava, ki se uporablja za dedovanje, je treba upoštevati pravila Uredbe (EU) št. 650/2012 o dedovanju.

Praviloma se za celotno dedovanje uporablja pravo države, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče. V določenih primerih pa je lahko pomembna tudi izbira prava države, katere državljan je bil zapustnik.

Zato dejstvo, da se nepremičnina nahaja v Sloveniji, samo po sebi še ne pomeni, da se bo za celotno dedovanje nujno uporabljalo slovensko pravo.

Pri vsakem čezmejnem primeru je treba posebej preveriti okoliščine zapustnika, njegovo zadnje običajno prebivališče, morebitno oporoko oziroma izbiro prava ter že izdane odločbe ali potrdila o dedovanju.

Evropsko potrdilo o dedovanju

Pri dedovanju med državami članicami EU ima pomembno vlogo Evropsko potrdilo o dedovanju.

Namenjeno je predvsem temu, da lahko dediči, volilojemniki, izvršitelji oporoke in upravitelji zapuščine svoj položaj in pravice dokazujejo tudi v drugi državi članici.

Če je bilo Evropsko potrdilo o dedovanju že izdano v drugi državi članici, ga je mogoče uporabiti tudi v Sloveniji. To je posebej pomembno, kadar je bil zapuščinski postopek opravljen na primer v Avstriji ali Nemčiji, v zapuščino pa spada nepremičnina v Sloveniji.

Pred nadaljnjim postopkom je treba preveriti vsebino potrdila in ugotoviti, ali vsebuje podatke, potrebne za izvedbo ustreznih postopkov v Sloveniji.

Vpis podedovane nepremičnine v zemljiško knjigo

S tem, ko je dedič ugotovljen kot upravičenec do zapuščine, postopek glede nepremičnine v Sloveniji v praksi še ni nujno zaključen.

Za ureditev zemljiškoknjižnega stanja je treba poskrbeti za ustrezen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga je treba preveriti predvsem:

• podatke o nepremičnini in trenutno zemljiškoknjižno stanje,
• listino, na podlagi katere se dokazuje dedna pravica,
• podatke o dediču,
• morebitno potrebo po prevodih tujih listin,
• druge formalne pogoje za vpis.

Če dokumentacija ni ustrezna ali popolna, lahko to povzroči dodatne pozive sodišča in podaljša postopek.

Ali mora dedič osebno priti v Slovenijo?

V številnih primerih osebni prihod dediča v Slovenijo ni potreben.

Če so izpolnjeni pogoji za zastopanje, lahko odvetnik na podlagi pooblastila opravi potrebna pravna dejanja v Sloveniji, komunicira s sodišči in drugimi pristojnimi organi, pridobi potrebne listine ter poskrbi za zemljiškoknjižni postopek.

To je posebej pomembno za dediče, ki živijo v Avstriji, Nemčiji ali drugih državah in bi jim večkratni prihod v Slovenijo povzročal dodatne stroške in izgubo časa.

Ali je mogoče celoten konkretni postopek izvesti brez osebne prisotnosti dediča, je treba presoditi glede na dokumentacijo in potrebna pravna dejanja.

Ali lahko podedovano nepremičnino nato prodate?

Če dedič nepremičnine v Sloveniji ne namerava uporabljati, se pogosto pojavi vprašanje njene prodaje.

Pred prodajo je treba preveriti, ali je dedovanje ustrezno zaključeno in ali je zemljiškoknjižno stanje urejeno tako, da omogoča izvedbo pravnega posla.

Pri prodaji je treba nato urediti tudi kupoprodajno pogodbo, davčne obveznosti, overitev potrebnih podpisov ter zemljiškoknjižni prenos na kupca.

Zato je smiselno že med urejanjem dedovanja preveriti, kakšni bodo nadaljnji koraki, če namerava dedič podedovano nepremičnino prodati.

Najpogostejše težave pri čezmejnem dedovanju

V praksi lahko postopek podaljšajo predvsem nepopolna dokumentacija, neusklajeni osebni podatki, neurejeno zemljiškoknjižno stanje, neustrezni prevodi tujih listin ali pomanjkljivi podatki v dokumentih, izdanih v tujini.

Težave se lahko pojavijo tudi, kadar je bilo dedovanje že izvedeno v tujini, vendar je treba naknadno urediti še nepremičnino v Sloveniji.

Pred začetkom postopka je zato smiselno pregledati celotno dokumentacijo in ugotoviti, katera pravna dejanja so v Sloveniji dejansko še potrebna.

Kako vam lahko pomaga naša odvetniška pisarna?

Dedičem, ki živijo v tujini in so podedovali nepremičnino ali drugo premoženje v Sloveniji, lahko pomagamo pri celotni pravni ureditvi zadeve v Sloveniji.

Pomoč lahko glede na okoliščine posameznega primera vključuje pregled dokumentacije in zemljiškoknjižnega stanja, presojo Evropskega potrdila o dedovanju oziroma drugih dednih listin, komunikacijo s slovenskimi sodišči in pristojnimi organi, pridobivanje potrebnih dokumentov ter izvedbo zemljiškoknjižnega postopka.

Če želite podedovano nepremičnino pozneje prodati, vam lahko pomagamo tudi pri pravni pripravi in izvedbi prodaje.

S strankami komuniciramo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, večino potrebnih postopkov v Sloveniji pa je mogoče ob ustreznem pooblastilu voditi brez večkratnih osebnih prihodov stranke v Slovenijo.

‍