Podedovali ste nepremičnino v Sloveniji? Kaj morajo urediti dediči iz tujine

Če živite v Avstriji, Nemčiji ali drugi državi in ste podedovali hišo, stanovanje ali zemljišče v Sloveniji, se po zaključenem dedovanju pogosto pojavi vprašanje: kaj moram sedaj urediti v Sloveniji?

Pri čezmejnem dedovanju namreč pridobitev statusa dediča še ne pomeni nujno, da so urejeni tudi vsi postopki glede nepremičnine v Sloveniji.

Preveriti je treba predvsem, s katerim dokumentom dedič dokazuje svojo pravico, kakšno je stanje v slovenski zemljiški knjigi in kaj je potrebno za vpis novega lastnika. Če želi dedič nepremičnino prodati, je smiselno že v tej fazi preveriti tudi pogoje za njeno nadaljnjo prodajo.

1. Najprej preverite, kdo je vpisan v zemljiški knjigi

Eden prvih korakov je pregled slovenskega zemljiškoknjižnega stanja.

Preveriti je treba predvsem:

• kdo je vpisan kot lastnik,
• ali podatki o nepremičnini ustrezajo podatkom v dokumentaciji o dedovanju,
• ali so na nepremičnini vpisane hipoteke, služnosti ali druge pravice in omejitve,
• ali obstajajo druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na nadaljnji postopek.

To je še posebej pomembno pri starejših nepremičninah in pri zapuščinah, pri katerih lastništvo v preteklosti ni bilo sproti zemljiškoknjižno urejeno.

2. Ali je treba v Sloveniji ponovno izvesti zapuščinski postopek?

Ne nujno.

Pri čezmejnih dedovanjih znotraj Evropske unije je treba najprej ugotoviti, kateri organ je bil pristojen za dedovanje in kateri dokument je bil izdan kot dokazilo o dedni pravici.

Če je bil na primer zapuščinski postopek izveden v Nemčiji ali Avstriji, to samo po sebi še ne pomeni, da je treba zaradi nepremičnine v Sloveniji opraviti povsem nov zapuščinski postopek.

Pomembno je, kakšen dokument ima dedič in ali je na njegovi podlagi mogoče izvesti potrebne postopke v Sloveniji.

3. Evropsko potrdilo o dedovanju

Pri čezmejnih zapuščinah je zelo pomembno Evropsko potrdilo o dedovanju.

Namenjeno je predvsem temu, da lahko dediči, volilojemniki, izvršitelji oporoke ali upravitelji zapuščine svoj status oziroma pravice dokazujejo v drugi državi članici EU.

Če je bilo ustrezno Evropsko potrdilo o dedovanju že izdano v drugi državi članici, ga je zato treba pregledati in ugotoviti, ali vsebuje podatke, potrebne za nadaljnje postopke glede nepremičnine v Sloveniji.

V praksi je pomembna tudi vsebina potrdila, ne zgolj dejstvo, da je bilo izdano.

4. Vpis dediča v slovensko zemljiško knjigo

Če je bila nepremičnina v lasti zapustnika, je treba urediti tudi ustrezen vpis lastninske pravice dediča v zemljiško knjigo.

Pri tem je treba preveriti, ali dokumentacija vsebuje vse podatke, potrebne za vpis, in ali je treba pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga urediti še dodatna vprašanja.

Pri dedičih, ki živijo v tujini, se lahko pojavijo tudi praktična vprašanja glede slovenskih identifikacijskih podatkov, prevodov dokumentacije in drugih listin, potrebnih za izvedbo postopka.

5. Ali mora dedič osebno priti v Slovenijo?

V številnih primerih osebna prisotnost dediča v Sloveniji ni potrebna za vsak posamezen korak postopka.

Ob ustreznem pooblastilu je mogoče številna dejanja urediti prek pooblaščenca v Sloveniji.

To je posebej pomembno za dediče iz Avstrije, Nemčije in drugih držav, saj jim ni treba potovati v Slovenijo zgolj zaradi pridobivanja posameznih dokumentov, komunikacije z organi ali izvedbe zemljiškoknjižnih postopkov.

Ali je mogoče celoten konkreten postopek izvesti brez osebne prisotnosti, pa je odvisno od potrebnih pravnih dejanj in dokumentacije.

6. Kaj če je dedičev več?

Če je nepremičnino podedovalo več oseb, je treba najprej preveriti deleže posameznih dedičev in način njihovega vpisa v zemljiško knjigo.

To postane posebej pomembno, kadar želijo dediči z nepremičnino pozneje razpolagati.

Če želijo nepremičnino prodati, je treba pravočasno urediti zemljiškoknjižno stanje in uskladiti nadaljnje korake med vsemi osebami, katerih sodelovanje je potrebno za prodajo.

7. Ali lahko podedovano nepremičnino takoj prodate?

Če dedič nepremičnine ne želi obdržati, se pogosto že takoj po dedovanju pojavi vprašanje prodaje.

Pred prodajo je priporočljivo preveriti predvsem:

• ali je dedovanje pravno ustrezno izkazano,
• ali je zemljiškoknjižno stanje urejeno,
• ali na nepremičnini obstajajo bremena ali omejitve,
• kateri dokumenti bodo potrebni za sklenitev prodajne pogodbe,
• katere davčne obveznosti lahko nastanejo ob prodaji.

Če dedič živi v tujini, je mogoče postopke dedovanja, zemljiškoknjižne ureditve in poznejše prodaje med seboj časovno uskladiti.

8. Katere dokumente je smiselno pripraviti?

Dokumentacija je odvisna od konkretnega primera, praviloma pa je koristno zbrati predvsem dokazilo o dedovanju, podatke o nepremičnini, morebitno Evropsko potrdilo o dedovanju ter dokumentacijo, povezano z zapuščinskim postopkom v tujini.

Če je dokumentacija izdana v tujem jeziku, je treba preveriti tudi, ali bo za posamezen postopek potreben ustrezen prevod.

Pred pridobivanjem novih dokumentov je smiselno najprej pregledati že obstoječo dokumentacijo. Tako se je mogoče izogniti nepotrebnemu pridobivanju listin, ki za konkretni postopek niso potrebne.

Kako vam lahko pomagamo?

Pri čezmejnem dedovanju nepremičnine lahko preverimo dokumentacijo in zemljiškoknjižno stanje ter ugotovimo, katere korake je treba v konkretnem primeru še izvesti v Sloveniji.

Pomagamo lahko pri uporabi Evropskega potrdila o dedovanju, komunikaciji s slovenskimi organi, ureditvi potrebnih identifikacijskih podatkov, zemljiškoknjižnem postopku ter po potrebi tudi pri pravni pripravi poznejše prodaje podedovane nepremičnine.

Posebej zastopamo stranke, ki živijo v Avstriji, Nemčiji ali drugih državah in morajo urediti dedovanje oziroma nepremičnino v Sloveniji.

‍